Vnetni revmatizmi spadajo v skupino vnetnih avtoimunih kroničnih bolezni, ki so do določene mere povezane med seboj. Kljub temu, da prizadenejo različne organe, imajo veliko skupnih značilnosti:
Telesna vadba za izboljšanje oziroma ohranjanje čim bolj normalne telesne teže, drže ter gibljivosti hrbtenice in sklepov je zelo pomembna. Za obvladovanje revme je priporočljivo izvajati več vrst vaj: terapevtske vaje za revmatike (dihalne vaje, vaje za revmatoidni artritis in spondiloartritise) in šport oziroma rekreacija glede na vaše zmožnosti. Pred vsako spremembo načina vadbe ali telesne aktivnosti je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Sodobno zdravljenje revmatičnih bolezni temelji na stalnem spremljanju aktivnosti bolezni, čemur se nato prilagaja tudi intenzivnost zdravljenja. Ključno je zdravljenje do cilja (t.i. koncept treat to target), kar pomeni, da bolezen zdravimo do merljivega in dosegljivega cilja, ki si ga skupaj zastavita zdravnik in bolnik.
Odsotnost bolečine je sicer dober znak, še zlasti z vidika bremena bolezni za posameznika, vendar to žal ne pomeni, da je vnetna revmatična bolezen ozdravljena. Cilj sodobnega zdravljenja revmatizma je umiritev (remisija) bolezni, ki jo lahko dosežemo s čim hitrejšim zdravljenjem in s prilagajanjem zdravljenja aktivnosti bolezni. Odpravljanje bolečine je pri tem pomemben dejavnik, ni pa edini.
Trenutno vnetni revmatizmi niso dokončno ozdravljivi, obstajajo pa številna zdravila in metode, s katerimi lahko obvladujemo simptome in zavremo (omejimo) okvaro sklepov – več o zdravljenju preberite tu. Pri uspešnem obvladovanju vnetnih revmatičnih bolezni pa je nujna aktivna vloga posameznika, denimo redno izvajanje terapevtskih vaj in zdrav življenjski slog.
Natančen vzrok nastanka bolezni ni znan, najverjetneje jih je več. Na pojav bolezni vplivajo tako dedni dejavniki, kot dejavniki iz okolja (bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi kot sprožilni dejavniki).
Stereotip, da so revmatična obolenja bolezni starejših, je še vedno zelo razširjen, a temu ni tako. Vnetne revmatične bolezni lahko prizadenejo ljudi vseh starosti, tako moške, kot ženske. Denimo ankilozirajoči spondilitis se najpogosteje začne v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi, juvenilni idiopatski artritis pa celo v zgodnjem otroštvu.
Ni res. Neugodne vremenske razmere in temperature ne vplivajo na pojav revmatičnih bolezni. Vnetni revmatizmi so posledica nepravilnega imunskega odziva, ki povzroča vnetje (npr. sklepne ovojnice). Res pa je, da lahko določene vremenske razmere poslabšajo že prisotno revmatično bolezen.
Vsaka bolečina v sklepu še ne pomeni nujno, da gre za (vnetno) revmatično obolenje. Lahko gre za posledice poškodbe, nepravilne drže, premalo telesne aktivnosti, pretiravanje pri telesni aktivnosti, prekomerne telesne teže … lahko pa je vaša bolečina v sklepih ali hrbtenici vnetnega izvora in gre morda za vnetni revmatizem. Ti simptomi so različni in ne vedno najbolj jasni. Več o tem lahko preberete na strani o simptomih, za določene revmatične bolezni lahko sum preverite tudi z vprašalnikom. Za bolj natančno diagnozo vzroka težav s sklepi ali hrbtenico pa je nujen pregled pri zdravniku.