Kako poteka zdravljenje in obvladovanje bolezni?

Zdravljenje


Sodobno zdravljenje revmatičnih bolezni temelji na stalnem spremljanju aktivnosti bolezni, čemur se nato prilagaja intenzivnost zdravljenja. Ključno je zdravljenje do cilja, kar pomeni, da bolezen zdravimo do merljivega in dosegljivega cilja, ki si ga skupaj zastavita zdravnik in revmatik. Cilj sodobnega zdravljenja je umiritev (remisija) bolezni, ki jo lahko dosežemo le z zgodnjim zdravljenjem in s prilagajanjem zdravljenja aktivnosti bolezni.

Za zdravljenje RA je na voljo več vrst zdravil:

  • protibolečinska zdravila (analgetiki) lajšajo bolečine,
  • nesteroidni antirevmatiki, ki jih imenujemo tudi simptomatska zdravila, blažijo tako bolečine kot sklepno vnetje, možna je tudi kombinacija nesteroidnih antirevmatikov z analgetiki,
  • zdravila, ki spreminjajo potek bolezni (tako imenovana imunsko modulirajoča zdravila), ki vplivajo na imunski odziv in tako umirjajo vnetje. Mednje spadajo tudi biološka zdravila, ki zavirajo delovanje določenih beljakovin, ki so predvsem posredniki vnetja, zato jih imenujemo tudi tarčna zdravila; ta zdravila si osebe z RA same ali s pomočjo zdravstvenega osebja aplicirajo z vbrizgavanjem v podkožje (subkutano) ali pri zdravniku prejmejo intravensko infuzijo.

Za zdravljenje revmatoidnega artritisa (RA) so na voljo tudi zaviralci janus kinaz (JAK), ki so najnovejša zdravila za RA. Tudi to so zdravila, ki spreminjajo potek bolezni oziroma tarčna zdravila. Gre za prva zdravila v obliki tablet, ki so po učinkovitosti primerljiva z biološkimi zdravili. [1] Hkrati raziskave kažejo, da osebe z RA raje jemljejo zdravila v obliki tablet. [2]

1: Harrington R. et al; JAK Inhibitors in Rheumatoid Arthritis: An Evidence-Based Review on the Emerging Clinical Data; J Inflamm Res. 2020; 13: 519–531.

2: Alten R. et al; Examining patient preferences in the treatment of rheumatoid arthritis using a discrete-choice approach; Patient Prefer Adherence 2016;10:2217–28.

Kako si lahko revmatik pomaga sam?


Revmatičnih bolezni ne zdravimo zgolj z zdravili, ampak je ključno aktivno sodelovanje posameznika. To velja tako za zdravljenje, ki ga vodi specialist revmatolog, kot tudi za druge aktivnosti, ki pomagajo obvladati bolezen. Vsak dobro poučen posameznik mora sam narediti čim več, da je bolezen ustrezno obvladana. Velik poudarek je na telesni vadbi za izboljšanje oziroma ohranjanje čim bolj normalne telesne teže, drže ter gibljivosti hrbtenice in sklepov. Ohranjena gibljivost, krepke mišice in pravilna telesna drža zmanjšujejo bolečine, izboljšajo splošno počutje in preprečujejo nepravilne obremenitve. Za obvladovanje bolezni je priporočljivo izvajati več vrst vaj:

  • dihalne vaje, s katerimi ohranjamo gibljivost/razteznost prsnega koša in predihanost pljuč. Izvajati jih je potrebno večkrat na dan,
  • telesna dejavnost in vaje za revmatike: že ob sumu na vnetno revmatično bolezen hrbtenice je treba prilagoditi način življenja. Priporočljivo je izvajati čim več ustreznih rekreativnih dejavnosti in redno vsakodnevno vaditi,
  • šport in rekreacija: oboleli se glede na svoje želje in fizične zmožnosti lahko ukvarjajo z različnimi športi. Ob koncu teh športnih dejavnosti opravimo še raztezne vaje.

Pred začetkom kakšnih novih športnih aktivnosti je sicer priporočljiv posvet z zdravnikom.

Medsebojna pomoč bolnikov


Poleg zdravljenja in dopolnilnih terapij je pomembno, da si ljudje z vnetnimi revmatizmi poiščejo tudi drugo pomoč. Družina, prijatelji in ostali bolniki lahko pomagajo pri obvladovanju bolezni. Društvo revmatikov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1983 in uspešno deluje že več kot 30 let. Je enovito nacionalno društvo s statusom reprezentativne invalidske organizacije, ki deluje na državni ravni preko trinajstih podružnic razporejenih po vsej Sloveniji. Združujejo bolnike z diagnozo vnetnega revmatizma (revmatoidni artritis, spondiloartirtisi, juvenilni idiopatski artirits, protin in psevdoprotin, vaskulitisi, sistemske vezivnotkivne bolezni npr. lupus …). Glavno poslanstvo društva je doseči dolgoročno kakovostno in neodvisno življenje obolelih in invalidov, zato si prizadevajo identificirati in iskati rešitve za njihove zdravstvene in socialne težave ter jim nato nuditi ustrezno pomoč. Več o društvu lahko preberete na njihovi spletni strani.

Kam po strokovno diagnozo?


Revmatične bolezni praviloma diagnosticira zdravnik specialist revmatolog, kamor družinski zdravniki napotijo ljudi, za katere sumijo, da bi lahko imeli revmatične bolezni. Revmatolog nato običajno pregleda sklepe, opravi laboratorijske preiskave in različna slikanja (denimo ultrazvok sklepov).