Višja zavzetost izboljša izide zdravljenja

Vnetne revmatične bolezni so kronične, zapletene in ni jih moč preprosto obvladati ali dokončno pozdraviti. Za čim boljše izide zdravljenja je pomembno, da oboleli aktivno sodeluje pri zdravljenju. To pomeni, da sledi navodilom zdravnika glede jemanja zdravil, v čim večji meri pridobi verodostojne informacije o svoji bolezni in njenem obvladovanju ter ustrezno prilagodi način življenja.

Zavzetost za zdravljenje z zdravili

Zavzetost lahko opredelimo kot veliko stopnjo pripravljenosti, volje in zanimanja – v našem primeru za zdravljenje z zdravili. Ta je različna glede na medicinske, psihološke in okoljske dejavnike, ki se med seboj prepletajo – denimo razlike so med mlajšimi in starejšimi bolniki, med akutnimi in kroničnimi boleznimi in podobno. Za akutne (nenadne) bolezni je običajno zavzetost višja, za kronične (dolgotrajne) nižja, za preventivno jemanje zdravil pa je še nižja.

Le okoli polovica bolnikov pravilno jemlje predpisana zdravila, prav tako približno polovica kroničnih bolnikov preneha jemati zdravila v roku enega leta – skoraj tretjina bolnikov na ta način resno ogroža svoje zdravje.

Nizka zavzetost za zdravljenje z zdravili vodi v več zapletov bolezni, več sprejemov bolnikov v bolnišnice in k večjemu predpisovanju zdravil. Bolniki lahko skupaj z zdravstvenimi delavci povečajo zavzetost za zdravljenje z zdravili. Zdravnik naj bolniku razumljivo pojasni, zakaj naj jemlje zdravilo, sam bolnik pa naj aktivno sodeluje pri zdravljenju in naj se pouči o svoji bolezni. Z ustreznim zdravljenjem in doslednim upoštevanjem zdravnikovih navodil namreč lahko upočasnimo napredovanje vnetnih revmatizmov.

Kako si lahko revmatik pomaga sam?

Za uspešno obvladovanje vnetnih revmatizmov izobraževanje o bolezni in pravilno zdravljenje z zdravili še vedno nista dovolj. Pomembna je tudi telesna vadba za izboljšanje oziroma ohranjanje čim bolj normalne telesne teže, drže ter gibljivosti hrbtenice in sklepov. Ohranjena gibljivost, krepke mišice in pravilna telesna drža zmanjšujejo bolečine, izboljšajo splošno počutje in preprečujejo nepravilne obremenitve.

Za obvladovanje bolezni je priporočljivo izvajati več vrst vaj:

• dihalne vaje, s katerimi ohranjamo gibljivost/razteznost prsnega koša in predihanost pljuč. Izvajati jih je priporočljivo večkrat na dan.
• telesna dejavnost: že ob sumu na vnetno revmatično bolezen hrbtenice je treba prilagoditi način življenja. Priporočljivo je izvajati čim več ustreznih rekreativnih dejavnosti in redno vsakodnevno vaditi. Za revmatike so na voljo tudi vaje, prilagojene za revmatoidni artritis in spondiloartritise.
• šport in rekreacija: oboleli se glede na svoje želje in fizične zmožnosti lahko ukvarjajo z različnimi športi. Ob koncu teh športnih dejavnosti opravimo še raztezne vaje.

Pred začetkom kakšnih novih športnih aktivnosti je sicer priporočljiv posvet z zdravnikom.

Vir: Antolič, Rok (2013). Zavzetost za zdravljenje z zdravili – zakaj je tako nizka in kaj lahko storimo?. Farmacevtski vestnik, letnik 64, številka 4, str.
304-308. URN:NBN:SI:DOC-GO2QDXME from http://www.dlib.si