Revmatoidni artritis
Kaj je revmatoidni artritis?
Revmatoidni artritis je kronična, sistemska vnetna bolezen in je avtoimunske narave. Prizadene predvsem sklepe. Če je ne zdravimo ustrezno, lahko nastanejo nepopravljive okvare sklepov, lahko tudi invalidnost.
Kako bolezen prepoznamo?
Začetek bolezni je navadno počasen. Najpogosteje bolezen prizadene sklepe v zapestju in prstih in sicer na obeh rokah simetrično. Čeprav so lahko prizadeti vsi sklepi, tudi v hrbtenici, se bolezen le izjemoma začne s prizadetostjo velikih sklepov.
Sklepni prizadetosti se lahko pridružijo splošni znaki, kot so utrujenost, izguba teka, znojenje, nespečnost. Bolezen sicer ni omejena le na sklepe, saj lahko prizadene skoraj vse organske sisteme (denimo pljuča, srce, oči ali kožo).
Najpogostejši znaki so:
01
Boleči sklepi
Boleči sklepi: bolečina v sklepih je stalna, najhujša je v zgodnjih jutranjih urah
02
Otekli sklepi
Otekli sklepi: oteklina nastane zaradi zadebeljene sklepne ovojnice ali prevelike količine sklepne tekočine, kar imenujemo sklepni izliv
03
Slabša gibljivost sklepa
Slabša gibljivost sklepa
04
Okorelost sklepa ali sklepov
Okorelost sklepa ali sklepov, ki traja najmanj eno uro
05
Pordela in toplejša koža nad sklepom
Včasih je koža nad sklepom pordela in toplejša
06
Razobličenje posameznih sklepov
Razobličenje (deformacija) posameznih sklepov, ki običajno nastane šele po daljšem trajanju revmatične bolezni
Kdo lahko zboli?
Revmatoidni artritis je razširjen po vsem svetu in prizadene ljudi vseh ras in etničnih skupin. Pojavlja se pri približno 0,5–1 odstotkom prebivalstva, v Sloveniji je to okoli 20.000 ljudi. Pojavi se lahko v vsaki starosti, pogostost pa z leti narašča in doseže vrh med 30. in 55. letom. Trikrat pogosteje zbolevajo ženske.
Natančen vzrok nastanka bolezni ni znan, najverjetneje jih je več. Na pojav bolezni vplivajo tudi dedni dejavniki in dejavniki iz okolja (bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi kot sprožilni dejavniki).
Kam po strokovno diagnozo?
Revmatične bolezni praviloma diagnosticira zdravnik specialist revmatolog, kamor družinski zdravniki napotijo ljudi, za katere sumijo, da bi lahko imeli revmatične bolezni. Revmatolog nato običajno pregleda sklepe, opravi laboratorijske preiskave in različna slikanja (denimo ultrazvok sklepov).
Kako poteka zdravljenje?
Sodobno zdravljenje revmatičnih bolezni temelji na stalnem spremljanju aktivnosti bolezni, čemur se nato prilagaja tudi intenzivnost zdravljenja. Ključno je zdravljenje do cilja (‘treat to target’), kar predvsem pri zdravljenju revmatoidnega artritisa pomeni, da bolezen zdravimo do merljivega in dosegljivega cilja, ki si ga skupaj zastavita zdravnik in bolnik-revmatik (da je bolezen umirjena ali nizko aktivna).
Cilj sodobnega zdravljenja revmatoidnega artritisa je remisija (umiritev) bolezni, ki jo lahko dosežemo le z zgodnjim zdravljenjem in s prilagajanjem zdravljenja oceni aktivnosti bolezni.
Za zdravljenje revmatičnih bolezni je na voljo več vrst zdravil:
- protibolečinska zdravila (analgetiki), ki lajšajo bolečine,
- nesteroidni antirevmatiki, ki jih imenujemo tudi simptomatska zdravila. Ta zdravila blažijo tako bolečine kot sklepno vnetje. Možna je tudi kombinacija nesteroidnih antirevmatikov z analgetiki,
- imunomodulirajoča zdravila, ki vplivajo na imunski odziv in na ta način umirjajo vnetje. Na voljo so tudi biološka zdravila, ki zavirajo delovanje določenih beljakovin, ki so predvsem posredniki vnetja, zato jih imenujemo tudi tarčna zdravila.
Kako si lahko pomagamo sami?
Revmatičnih bolezni ne zdravimo zgolj z zdravili, ampak je ključno aktivno sodelovanje posameznika. To velja tako za zdravljenje, ki ga vodi specialist revmatolog, kot tudi za druge aktivnosti, ki pomagajo obvladati bolezen.
Vsak dobro poučen posameznik mora sam narediti čim več, da je bolezen ustrezno obvladana.Revmatičnih bolezni ne zdravimo zgolj z zdravili, ampak je ključno aktivno sodelovanje posameznika. To velja tako za zdravljenje, ki ga vodi specialist revmatolog, kot tudi za druge aktivnosti, ki pomagajo obvladati bolezen.
Velik poudarek mora biti na telesni vadbi za izboljšanje oziroma ohranjanje čim bolj normalne telesne teže, drže ter gibljivosti hrbtenice in sklepov. Ohranjena gibljivost, krepke mišice in pravilna telesna drža zmanjšujejo bolečine, izboljšajo splošno počutje in preprečujejo nepravilne obremenitve.
Za obvladovanje bolezni je priporočljivo izvajati več vrst vaj:
- dihalne vaje, s katerimi ohranjamo gibljivost/razteznost prsnega koša in predihanost pljuč. Priporočljivo jih je izvajati večkrat na dan,
- telesna dejavnost in vaje za revmatike: priporočljivo je izvajati čim več ustreznih rekreativnih dejavnosti in redno vaditi,
- šport in rekreacija: oboleli se glede na svoje želje in fizične zmožnosti lahko ukvarjajo z različnimi športi. Ob koncu teh športnih dejavnosti naj opravijo še raztezne vaje.
Pred vsako spremembo načina vadbe ali telesne aktivnost je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Kako spremljamo zdravljenje?
Aktivnost bolezni ocenjujemo z mednarodno uveljavljenimi kazalniki aktivnosti bolezni. Gre za sestavljene kazalce iz več spremenljivk. Najbolj poznan in razširjen indeks aktivnosti revmatoidnega artritisa je DAS 28 (Disease Activity Score 28), pri katerem ocenjujemo bolečine in otekline 28 sklepov, vključeni so še nekateri laboratorijski testi.
Bolezen lahko spremljamo tudi s pomočjo aplikacije za pametne telefone Revma pomočnik, ki je na voljo za sisteme Android in iOS.
Revma pomočnik je preprosta in intuitivna aplikacija, ki revmatikom omogoča dnevno spremljanje bolezni. Trenutno stanje dnevno vnašajo s pomočjo preprostega vprašalnika, dodajajo pa lahko tudi rezultate pregledov pri zdravniku, tako da imajo vedno na voljo pregled nad potekom okrevanja.