Kaj je remisija pri revmatoidnem artritisu?

Za vnetne avtoimunske bolezni, kamor spada tudi revmatoidni artritis (RA), so značilna različno dolga obdobja zagonov in remisije (ali umiritve bolezni).

Remisija je pri vsaki osebi drugačna. Najpreprosteje jo razložimo kot stanje, ko dobro nadzorujete bolezen in se počutite bolje, ste lahko celo povsem brez simptomov. V remisiji se upočasni degeneracija sklepov, ki pripomore k izboljšanju vašega zdravja.

Remisija je glavni cilj sodobnega zdravljenja RA in jo lahko dosežemo z zgodnjim zdravljenjem oziroma prilagajanjem zdravljenja aktivnosti bolezni. Najpomembnejši dejavniki, kaj pomeni remisija in kdaj prilagoditi način zdravljenja, če cilj remisije ni dosežen, pa so različni za zdravnike in osebe z RA.

Raziskave kažejo, da so za osebe z RA najpomembnejši dejavniki obvladovanja bolezni naslednji:

• nadzor bolečine in utrujenosti
• zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti
• zmožnost dela

Vendar odsotnost bolečine še ne pomeni, da bolezen ni aktivna in ne napreduje. Zato je pri zdravljenju RA treba upoštevati predvsem merljive parametre. Za revmatologe so najbolj pomembni dejavniki, ki vplivajo na prilagoditev zdravljenja:

• spremljanje DAS 28 (Disease Activity Score 28), pri katerem ocenjujejo bolečine in otekline 28 sklepov, vključeni so še nekateri laboratorijski testi
• otekline sklepov
• napredovanje bolezni, ki je vidno na rentgenskih posnetkih

Ta dva sklopa dejavnikov sta med seboj povezana. Različna pričakovanja o zdravljenju RA namreč lahko povzročijo tesnobo, slabšo zavzetost za zdravljenje in neučinkovito zdravljenje.

Z zdravnikom se na pregledu pogovorite o kliničnih dejavnikih remisije, prav tako pa mu razložite, kaj je za vas najpomembnejše pri obvladovanju bolezni. Z upoštevanjem obeh vidikov bosta tako skupaj lažje določila cilj in se odločila za način zdravljenja, ki je najprimernejši za vas.

Dejavniki obvladovanja RA so povzeti po:
– Strand v, et al. J Rheumatol 2015; 42:2046–54.
– Khan NA, et al Arthritis Care Res (Hoboken) 2012; 64: 206–14.
– Van Hulst LT, et al.: Arthritis Care Res (Hoboken) 2011; 63: 1407–14.
– Gossec L et al. Ann Rheum Dis 2009; 68: 1680–1685.

SI-IMMR-210002